Se bodo podjetja borila tudi za vas?

Svet dela se korenito spreminja, zaradi sprememb v gospodarstvu, tehnologiji in demografiji. Veščine, ki so vam zagotovile delo včeraj, vam ga ne bodo nujno tudi jutri. Kako se spreminja svet, v katerem iščemo priložnost za svojo kariero in katera znanja vam lahko zagotovijo uspešno kariero v prihodnosti?

Že danes je 200 milijonov ljudi nezaposlenih, po drugi strani pa je samo v Evropi in ZDA še vedno več kot 8 milijonov nezasedenih delovnih mest. Pomanjkanje usposobljenih delavcev in dejstvo, da talenti ne zasedajo ustreznih delovnih mest, sta težavi, s katerima se kadrovski strokovnjaki srečujejo vedno znova. Večja gospodarstva se bodo zato soočala s hudim primanjkljajem delovne sile: v Nemčiji bo 10 milijonov usposobljenih zaposlenih premalo, na Kitajskem 24,5 milijonov in v Braziliji 40,9 milijonov. Mnogi zaposleni se bodo morali prekvalificirati, saj bodo podjetja potrebovala nove profile delovnih mest in veščine, podjetja in države pa se bodo borile za najboljše kadre.

Kako se spreminja svet, v katerem iščemo priložnost za svojo kariero?
Adecco je objavil lestvico držav glede na njihovo privlačnost za najboljše kadre. Globalni indeks konkurenčnosti talentov (GTCI) je letna primerjalna študija, ki meri sposobnost 109 držav za ustvarjanje, privabljanje in zadrževanje talentov. Slovenija se je letos uvrstila na 26. mesto. Kaj so še ključne ugotovitve raziskave?

• Odprtost je ključna za konkurenčnosti držav. Najvišje uvrščene države na lestvici GTCI, denimo Švica, Singapur, ZDA, Kanada in Avstralija, so države z visokimi dohodki, ki imajo dolgoletno tradicijo priseljevanja, in gospodarstva, ki imajo jasen cilj postati »centri talentov« s privabljanjem zunanjega znanja in izkušenj.
• Mobilnost razvija talente. Oblikuje ustvarjalno in inovativno globalno miselnost ter mreže, ki so potrebne za uspeh v dobi globalizacije.
• Mlajše generacije vse bolj sprejemajo globalizacijo in razumejo mednarodne izkušnje kot glavni pogoj za zadovoljstvo na delovnem mestu in uspeh.
• Dobre prakse upravljanja človeških virov – zlasti meritokracija in vlaganje v razvoj zaposlenih – so ključni dejavnik privabljanja talentov.
• Delovna mesta se zdaj selijo tja, kjer so talenti: zaradi informacijske tehnologije postaja fizična lokacija dela nepomembna.
• Države bi se morale osredotočiti na razvijanje poklicnih spretnosti in infrastrukture, da bi ustvarile priložnosti doma in privabile talente iz tujine.

Rešitev je vlaganje v razvoj talentov.
Novim razmeram se bodo morala prilagoditi podjetja in države, pa tudi iskalci zaposlitve.

• Države morajo spodbujati odprtost, da bodo postale privlačne, vlagati v formalno in poklicno usposabljanje, razviti centre znanja, poenostaviti predpise ter spodbujati mobilnost talentov.
• Podjetja morajo izboljšati prakse upravljanja, podpirati meritokracijo, vlagati v usposabljanje in digitalno izpopolnjevanje, vlagati v tehnologijo ter ustvarjati kulturo mobilnosti in raznolikosti.
• Zaposleni morajo sprejeti mobilnost, iskati mednarodne izkušnje, gojiti mednarodne mreže, vlagati v vseživljenjsko učenje in razvijati mehke veščine ter se izpopolnjevati za digitalno dobo.

Ključna bodo digitalna znanja
Digitalna industrijska revolucija pridobiva zagon: avtomatizacija bi lahko vplivala na skoraj polovico obstoječih delovnih mest, saj bo še naprej nadomeščala nižje usposobljene delavce, algoritmi pa izpodrinili umske delavce. Raziskave so pokazale, da bi do leta 2030 avtomatizacija lahko vplivala na skoraj polovico obstoječih delovnih mest, tudi umsko delo, ki presega rutinska delovna mesta. Vendar pa bodo tehnološko dobro podkovani posamezniki, ki so se sposobni prilagoditi zahtevam hitro spreminjajočega se globalnega sveta, še vedno iskani.

Da boste konkurenčni tudi v avtomatiziranem delovnem okolju, morate že zdaj vlagati v izobraževanje in usposabljanje, da pridobite spretnosti, potrebne na trgu dela, in izkoristite priložnosti, ki jih ponuja napredna tehnologija.

Mladi naj svojo izobrazbo in karierno pot razvijajo v smeri poklicev in spretnosti, po katerih bo v naslednjih letih veliko povpraševanja:

• poklici s področja znanosti, tehnologije, tehničnih ved in matematike;
• poklici s področja računalništva, na primer programerji, razvijalci programske opreme, skrbniki zbirk podatkov in strokovnjaki za storitve v oblaku;
• poklici s področja digitalnih medijev: spletni razvijalci, strokovnjaki za digitalno trženje in upravljavci spletnih skupnosti;
• poklici, povezani z varovanjem okolja in trajnostno proizvodnjo;
• poklici v zdravstvu in medicini: medicinske sestre in zdravniki.

Miselnost mobilnosti
Izraz označuje spretnosti, ki jih organizacije potrebujejo v današnjem vse bolj spremenljivem in zahtevnem konkurenčnem okolju, kot so sposobnost prilagajanja zelo različnim in hitro razvijajočim se poslovnim razmeram; želja po nenehnem učenju in napredku ter spretnosti mreženja.

Podatki kažejo, da mobilni posamezniki pogosteje oblikujejo ustvarjalnost, mreže in miselnost, ki so potrebne za uspeh v globaliziranem svetu. Mobilnost talentov pa lahko prispeva k zapolnitvi vrzeli v starosti in spretnostih, spodbujanju podjetništva in inovacij, oblikovanju globalne mreže in razvijanju bolj odprtega delovnega okolja.

Viviana Žorž, vodja marketinga in odnosov z javnostmi, Adecco