Aktualno:Razvoj tehnologije nam je omogočil delo opravljati na daljavo. A z delom na daljavo se je povečala tudi količina dela, ki ga opravimo, četudi je že leta 1930 John Maynard Keynes predvideval, da se bo leta 2030 zaradi razvoja tehnologije delalo veliko manj, ponekod celo samo 15 ur na teden in se več uživalo v življenju. Realnost je precej drugačna, saj so mnogi posamezniki na robu izgorelosti. Bi lahko 4-dnevni delavnik pripomogel k reševanju trenutne situacije?
Definicija 4-dnevnega delavnika
Kako bi 4-dnevni delavnik sploh izgledal? Bi se tako v 4 dneh z 8 urami na dan opravilo 32 ur v enem tednu, ali bi se vseh 40 ur opravilo v 4 dneh z 10-urnim delavnikom? Kako bi bilo s plačo? Bi ostala ista, ali bi se sorazmerno zmanjšala?
Dokazano je, da se z 10-urnim delavnikom izgorelost še bolj poveča in produktivnost le še bolj pade, zato je cilj doseči 4-dnevni delavnik po 8 ur z isto plačo kot s 40 urami na teden.
Izboljšanje počutja
4-dnevni delavnik lahko pomaga pri zmanjšanju izgorelosti in povečanju produktivnosti. Celo dokazano je, da se je v podjetjih s 4-dnevnim delavnikom produktivnost zares močno močno povečala. Izboljšalo se je tudi počutje in pa predvsem vključenost žensk, ki se s 4-dnevnim delavnikom lahko spet vključijo v poslovno okolje.
Ženske so v 3x več primerih odgovorne za skrb otroka in jim tako dodaten dan z družino ponuja več priložnosti pri izbiri dela. S tremi prostimi dnevi se ljudje bolj odklopimo, bolj posvetimo stvarem, ki nas veselijo in jih imamo radi ter močno izboljšamo svoje počutje.
Boljše za planet, boljše za vse
Vse to pa lahko pomaga tudi našemu planetu. Že med pandemijo (aprila 2020) se je onesnaževanje s CO2 emisijami zmanjšalo za 17%, saj so ljudje delali od doma in je bilo manj prometa na cestah.
A to še ni vse. Leta 2019 so dokazali, da bi se s 4-urnim delavnikom, ko bi bilo potencialno en dan veliko manj avtomobilov na cestah, onesnaževanje s CO2 zmanjšalo za 20%, kar je zelo dober korak k brezogljični skupnosti.