Aktualno:V lanskem letu smo v Adeccu izdali prvo edicijo raziskave Resetting Normal 2020: Defining the new era of work, s katero smo v prvih mesecih pandemije od 8000 zaposlenih v pisarnah iz 8 različnih držav pridobili veliko zanimivih vpogledov v prihodnost dela.
Raziskavo smo letos še razširili, saj smo sodelovali s kar 14.800 posamezniki iz 25 držav. Tako so se anketirancem iz Avstralije, Francije, Nemčije, Italije, Japonske, Španije, Velike Britanije in ZDA pridružili še anketiranci iz Argentine, Belgije, Brazilije, Kanade, Kitajske, Danske, Finske, Grčije, Mehike, Nizozemske, Norveške, Poljske, Romunije, Švedske, Švice, Turčije, pa tudi iz Slovenije.
V raziskavi, ki je potekala od 13. maja do 4. junija 2021, so sodelovali zaposleni stari med 18 in 60 let, ki svoje delo opravljajo v pisarni.
Uporabnost raziskave
Preteklih 18 mesecev je za trg dela in poslovanje prineslo veliko sprememb in izzivov. S to raziskavo smo dobili vpogled v stanje zaposlenih.
Kaj prinaša prihodnost dela in na kakšen način se bodo izoblikovali novi trendi? Vsi podatki iz raziskave so ključnega pomena za planiranje, saj bomo z njimi lahko usmerili razvoj v pravo smer in dosegli, da bo vsak posameznik zadovoljen na svojem delovnem mestu.
Hibridno delo: nova realnost
Globalno povprečje kaže, da ima 71% ljudi vso potrebno opremo za delo od doma. Tako se je lanski trend hibridnega dela letos le še potrdil in t.i. ‘od devetih do petih’ model postaja preteklost.
Po novih podatkih si v povprečju sodelujoči v raziskavi želijo delati vsaj 53% časa od doma in 47% časa v pisarni, a pričakujejo, da bo želeno razmerje delodajalcev 39% časa od doma in 61% časa v pisarni. Kar 76% anketirancev želi obdržati fleksibilnost pri delu.
Pomembno je tudi poudariti, da si od doma želijo delati starejši in bolj izkušeni delavci, v pisarni pa bi raje ostali mlajši, ki potrebujejo še vodstvo in mentoriranje, ter zelo zanimivo mladi starši.
Krajše in bolj fleksibilno
Kar 63% delavcev trenutno opravi več kot 40 ur dela na teden in po podatkih iz raziskave, bodo tukaj potrebne velike spremembe. Kar 72% vprašanih bi si želelo, da se dolžina delovnega tedna skrajšala, saj 57% meni, da bi bilo njihovo delo lahko opravljeno v manj kot 40 urah.
Poleg tega 7 od 10 udeleženih pravi, da bi se moralo začeti delo ceniti na podlagi rezultatov in ne na podlagi porabljenega časa. 81% vodij se s tem strinja.
Izgorelost: nova grožnja za trg dela
Mentalno zdravje je ključnega pomena pri delu. A kar 32% udeleženih v raziskavi meni, da se jim je mentalno stanje v zadnjih 12 mesecih poslabšalo.
Razlog za to po vsej verjetnosti leži v tem, da je kar 54% mladih vodij doživelo izgorelost zaradi preveč dela. To je skupina ljudi, ki bo v prihodnosti nosila največjo odgovornost za večino zaposlenih. Poleg tega je 51% vodij priznalo, da so imeli težave s prepoznavanjem izgorelosti pri delavcih.
Potrebno je vzpostaviti povezanost
Stopnja motiviranosti je glede na lansko leto upadla za 13 odstotnih točk in razkorak med mišljenjem delavcev in managerjev se le še povečuje. 74% udeleženih v raziskavi meni, da je za njih pomembno, da vodje spodbujajo dobro delovno kulturo ter motivirajo svoje zaposlene. Možen vpliv za padec v motiviranosti lahko nosi tudi podatek, da je le 48% vprašanih zadovoljnih s kariernimi priložnostmi v svojem podjetju.
66% anketiranih meni, da potrebujejo nova znanja, da bodo v prihodnosti ostali konkurenčni, s tem, da jih 62% že dela na pridobivanju le-teh.
Kako naprej?
Vodjam vsekakor ni lahko. Vodenje v zadnjih 12 mesecih je bilo zelo zahtevno, in ravno zato kar 69% vodij v raziskavi pravi, da je njihov razvoj in izobraževanje z vodstvenimi znanji več kot potreben.
Na žalost je takšnega mentoriranja deležnih le 23% vodij.
Vodje bodo tako morali biti proaktivni in pridobiti nova znanja ter veščine, poleg tega pa morajo znati zaupati zaposlenim, da bo delo dobro opravljeno. Izražati morajo empatijo, podpirati fleksibilno in zdravo delo, nazadnje pa morajo poskrbeti tudi za dobro počutje zaposlenih.