Aktualno:Podnebne spremembe predstavljajo resnično grožnjo. Soočamo se z vprašanjem, kako ublažiti negativne vplive podnebnih sprememb na trg dela. Odgovor leži v novih veščinah posameznikov in v prekvalifikacijah.
Naše podnebje se spreminja in vpliv, ki ga ima na planet, življenja in ostala živa bitja je izreden. Samo z drugačnim pristopom in globalno pobudo k zeleni tranziciji se lahko soočimo in spopademo z negativnimi posledicami podnebnih sprememb. Ne glede na to, ali gre za postopno opuščanje fosilnih goriv, zagotavljanje podnebju prijaznih poslovnih praks, pospeševanje digitalizacije in avtomatizacije ali nove delovne modele – potrebujemo spretne in kvalificirane posameznike. Postopek zelenega prehoda pa ne bo lahek. Kljub temu pa se lahko s pravilno mešanico vladnih politik in pravilnim pristopom podjetij in posameznikov premaknemo k bolj trajnostni prihodnosti, hkrati pa zaščitimo preživetje tistih na trgu dela, ki jih je ta tranzicija najbolj prizadela.
Skupina Adecco je pripravila poročilo, ki prikazuje, zakaj je vlaganje v prave spretnosti bistveni pogoj za doseg zelene tranzicije in opisuje ukrepe, ki jih je potrebno sprejeti za ublažitev negativnih vplivov podnebnih sprememb na trge dela.
Izzivi zelene tranzicije
V zadnjih letih je mogoče opaziti globalno povezovanje in ustvarjanje skupnosti, ki je začela sodelovati s podpisom Pariškega sporazuma. Kljub temu, pa moramo veliko storiti še na nacionalni in lokalni ravni. Da bi zelena tranzicija uspela, moramo več pozornosti nameniti vlogi človeškega kapitala in veščin pri zagotavljanju sprememb, ki jih prinaša zelena tranzicija. Če ne bomo razvijali svojega znanja, bo 71 milijonov ljudi po celem svetu izgubilo službe v prehodu iz linearnih v krožne poslovne modele. Po drugi strani pa bi lahko premišljene politike in naložbe v razvoj veščin lahko ustvarile 18 milijonov delovnih mest zgolj v energetskem sektorju.
Uspešna strategija prehoda bo zato morala upoštevati, da:
- Je več kot 1,47 milijarde delovnih mest po vsem svetu odvisno od stabilnega podnebja in da kar 85% vseh delovnih mest v letu 2030 še ni izumljenih. Prostora za razvoj spretnosti ni mogoče podcenjevati.
- Pri postopnem opuščanju fosilnih goriv bodo nekateri sektorji prizadeti močneje kot drugi, zlasti energetska in avtomobilska industrija.
- Potrošniki bodo spremenili svoje vedenje, podjetja pa bodo morala ponuditi socialno in okoljsko trajnostne rešitve, da bodo odporna na vse, kar prinaša prihodnost.
- Prišlo bo do premika k proizvodnji bolj trajnostnih izdelkov in ponujanju storitev za podaljšanje njihove življenjske dobe.
Vlade se bodo morale sistematično spoprijeti s temi izzivi. Pri oblikovanju svojih politik bodo morali odločevalci upoštevati, da:
- Se bodo spremembe v panogah pojavljale v različnih obdobjih. Čeprav so izgube delovnih mest lahko takojšnje, bo ustvarjanje delovnih mest bolj postopno. V ta namen bodo morale vlade zaščititi delavce in ne delovna mesta.
- Se ne bodo vsa delovna mesta samodejno ponovno pojavila v isti panogi, v kateri so bila izgubljena. Zato je ključnega pomena, da se ohrani mobilnost in prožnost trga dela.
- Naložbe v delovno silo ne bi smeli šteti za stroške – namesto tega bi moralo biti investiranje v razvoj delovne sile amortizirano.
Priložnosti zelene tranzicije
Čeprav teh izzivov nikakor ni enostavno rešiti, lahko ob ustreznem reševanju privedejo do številnih priložnosti za vlade, podjetja in posamezne delavce. Na splošno pametne zelene politike lahko med drugim vodijo do:
- Bolje usposobljene in prožne delovne sile,
- Učinkovitih trgov dela z dovršenimi izobraževalnimi sistemi
- Vključujočih sistemov socialne zaščite
Delodajalci bi morali biti proaktivni. Priporočamo jim, da:
- Začnejo prepoznavati zahteve po novih spretnostih in zaženejo karierno preusmerjanje in ponovno zaposlitev.
- Naj trajnostno zaposlovanje in investicije v razvoj veščin postanejo njihova prednost blagovne znamke, saj bojo tako pritegnili prave talente in ohranili prave veščine za uspeh v prihodnosti;
- Uporabijo pripravništva, poklicna izobraževanja in usposabljanja ter druge oblike učenja na delovnem mestu pri ustvarjanju lastne baze talentov.
- Spodbujajo fleksibilnost in izkoristijo strokovno znanje delovne sile, tako da posameznika postavite v središče preobrazbe.
V tem času posameznike spodbujamo, da:
- so proaktivni in nenehno iščite priložnosti za učenje in usposabljanje,
- sprejmejo karierno fleksibilnost
- se zavedajo, da imajo spretnosti rok veljavnosti in da je vseživljenjsko učenje predpogoj za izboljšanje zaposljivosti v prihodnosti.
Z vključitvijo naložb v veščine lahko vse zainteresirane strani prispevajo k temu, da je prehod na zeleno gospodarstvo pravičen in da nihče ne zaostaja. Zato je bistvenega pomena, da vse zainteresirane strani, vključno z vladami, podjetji in delavci, sodelujejo pri soustvarjanju prihodnosti, ki deluje za vse.
Celotno poročilo “Skills for the Green Economy” v angleškem jeziku je na voljo na povezavi.